Kaj je atopijski dermatitis?

atopijski-dermatitis

Atopijski dermatitis je kronična, vnetna, ponavljajoča se, nenalezljiva bolezen, ki je dolgo časa veljala le za »kožno« bolezen. Najbolj pereč simptom atopijskega dermatitisa je močan srbež kože. Še pred petdesetimi leti so mednarodni strokovnjaki delili prepričanje, da alergije pri atopijskem dermatitisu ne igrajo pomembne vloge in da sta glavna vzroka za bolezen suha koža in psihološko stanje bolnika.3,5 Žal smo podobnemu razmišljanju velikokrat priča še danes.

 

Kdaj se atopijski dermatitis prvič pojavi?

Atopijski dermatits se najpogosteje pojavi v zgodnjem otroštvu. Navadno se razvije po 3. mesecu starosti, lahko pa tudi že prej (med 4. in 8. tednom). Približno 80 % primerov atopijskega dermatitisa se razvije pred 2. letom starosti.5 Bolezen se razvije zaradi kombinacije genetskih in okoljskih dejavnikov, pojavi pa se lahko v blagi, zmerni ali težki obliki.12 Prevalenca bolezni v zadnjih letih močno narašča, predvsem v zahodnem svetu. To je še posebej opazno pri otrocih. Od leta 1939 do 1964 je za atopijskim dermatitisom trpelo 1,3–3,1 % otrok, od leta 1980 do 2005 pa se je odstotek malih bolnikov dvignil na 20 %,5,25 po nekaterih podatkih tudi do 30 %.21 Pri 1/3 otrok bolezen izzveni do pubertete, pri ostalih 2/3 obolelih otrok pa bolezen ostane ali se kasneje še večkrat pojavi.5 Po prvem izbruhu atopijskega dermatitisa v otroštvu bolezen traja v povprečju 6 let.26 Bolezen se lahko prvič pojavi ali vrne kadarkoli v življenju. Odstotek odraslih bolnikov znaša 3–5 %.18,26

Oblike atopijskega dermatitisa

V osnovi atopijski dermatitis ločimo na ekstrinzično ali alergijsko obliko bolezni, ki prizadene 80 % bolnikov, ter intrinzično ali ne-alergijsko obliko bolezni, ki prizadene preostalih 20 % bolnikov.

  • Ekstrinzična oblika bolezni vključuje visoke vrednosti celokupnih serumskih protiteles IgE in prisotnost specifičnih serumskih protiteles IgE za okoljske in prehrambne alergene. Pri bolnikih z ekstrinzično obliko je potek bolezni zapleten in veliko težji kot pri intrinzični obliki.
  • Intrinzična oblika bolezni vključuje celokupna serumska protitelesa IgE znotraj referenčnih vrednosti in poteka v odsotnosti specifičnih serumskih protiteles IgE.9 Ker intrinzična oblika atopijskega dermatitisa še ni dobro raziskana, se dopušča možnost, da protitelesa IgE sicer obstajajo, vendar so usmerjena proti do sedaj še neznanim alergenom.5,10 Ta oblika atopijskega dermatitisa je veliko pogostejša med otroci (prevladujejo deklice) kot med odraslimi. V splošnem se intrinzična oblika bolezni v primerjavi z ekstrinzično začne kasneje, potek bolezni pa je veliko milejši.17

Pri obeh oblikah je lahko prisotna eozinofilija.44

 

Dejavniki tveganja za razvoj atopijskega dermatitisa

Dejavniki tveganja za razvoj atopijskega dermatitisa so številni: mutacija gena za ekspresijo proteina filagrina, atopija v družini, visoka izobrazba, majhna družina, bivanje v urbanem okolju (higienska hipoteza), uživanje alkohola in antibiotikov v času nosečnosti, stres v nosečnosti, stres na splošno, debelost, podnebje, onesnaženje zraka … 8,19-22,55

Trenutno obstajata dve osnovni etiološki hipotezi, ki se medsebojno ne izključujeta.3,6,8,45

  • Hipoteza kožne pregrade (koncept zunaj-znotraj): hipoteza temelji na predpostavki, da je atopijski dermatitis posledica motenega delovanja kožne pregrade zaradi pomanjkanja lipidov v roženi plasti kože in mutacije gena za ekspresijo proteina filagrina. Mutacijo gena ima 15–50 % bolnikov. Takšna koža hitro izgublja vodo, zato je suha, občutljiva ter prepustna za alergene in mikroorganizme, kar sproži odziv imunskega sistema.
  • Imunološka hipoteza (koncept znotraj-zunaj): hipoteza temelji na predpostavki, da je atopijski dermatitis sistemska imunološka motnja s povečano nagnjenostjo k vnetnemu odzivu, kar se kaže kot neravnovesje v delovanju limfocitov Th1 in Th2. V akutni fazi prevlada imunski odziv Th2, ki vodi v povečano produkcije serumskih protiteles IgE in zaviranju ekspresije proteina filagrina.

 

Potek atopijskega dermatitisa

Atopijski dermatits pri dojenčkih

Pri dojenčkih se atopijski dermatitis se navadno razvije po 3. mesecu starosti, lahko pa tudi že med 4. in 8. tednom. Približno 80 % primerov bolezni se razvije pred 2. letom starosti.5 Izpuščaji se navado pojavijo na licih, čelu, lasišču in za ušesi. Spremembe se lahko razširijo na zgornji del telesa in na okončine. Koža je rdeča, suha, s sledovi praskanja in drgnjenja, značilno je rosenje. Območje pleničk je neprizadeto.12,13

fili-zakrit

Atopijski dermatitis pri otrocih

Pri otrocih med 2. in 12. letom so za atopijski dermatitis značilna vnetna žarišča v pregibih komolcev, kolen in dlani, ki se lahko razširijo tudi po celotnem telesu, podobno kot pri odraslih. Prizadeto je območje ust, vek, vratu in celotnega obraza. Koža je zadebeljena, rdeča in suha s sledovi praskanja in krastami. Značilno je tudi luščenje in rosenje kože.5,12,13

Atopijski dermatitis pri adolescentih in odraslih

Za bolnike v obdobjih adolescence in odraslosti je značilen zapleten potek atopijskega dermatitisa. Pri mladostnikih in odraslih izpuščaj prizadene različne dele telesa, podobo kot pri otrocih. Vnetna žarišča so v pregibih komolcev, kolen in dlani ter se lahko razširijo po celotnem telesu. Koža obraza in vratu je močno prizadeta. 30 % bolnikov razvije izpuščaj na dlaneh. Koža je zadebeljena, rdeča in suha s sledovi praskanja in krastami. Značilno je tudi luščenje in rosenje kože. Zelo pogosto se razvijejo še druge bolezni, npr. astma, artritis, kronično vnetje črevesa, depresija5,6,12

 

Spremljevalna stanja

Pri bolnikih z atopijskim dermatitisom se zelo pogosto pojavijo tudi alergijski rinokonjunktivitis (seneni nahod), astma in alergije na hrano. Govorimo o atopijski triadi (atopijski dermatitis, seneni nahod, astma) ali o atopijskem maršu (atopijski dermatitis, seneni nahod, astma, alergije na hrano). 2/3 bolnikov z atopijskim dermatitisom razvije seneni nahod, 1/3 zboli za astmo (po nekaterih podatkih tudi do 50 %) in vsaj 1/3 otrok ima potrjeno alergijo na hrano.14-16,29 Po nekaterih podatkih bi naj kar 60 % otrok z atopijskim dermatitisom imelo dokazano alergijo na najpogostejše prehranske alergene (mleko, jajčni beljak, pšenična moka, soja in arašidi).46,47

ert

Razvoj atopijske triade ali marša lahko poteka tudi v obratnem vrstnem redu.5,11 Kadar se poleg kožnih simptomov upoštevajo tudi vsi drugi atopijski simptomi, lahko ugotovimo da gre za sistemsko motnjo, ki se lahko izrazi na različnih organih. Tako vedno več strokovnjakov suhoparno definicijo atopijskega dermatitisa – kot kožno bolezen – razširi na genetsko in okoljsko pogojeno, sistemsko in avtoimuno bolezen.3,5,17,29